Obvezni večstranski pobot > Opredelitev zamude

Določitev plačilnega roka in trenutek nastopa zamude sta opredeljena v II. poglavju Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZpreZP).a

Dolžnik mora v prijavi denarne obveznosti do posameznega upnika navesti tudi »datum nastanka zamude«. »Datum nastanka zamude« je potrebno določiti v skladu z določbami 5., 6. in 7. člena ZPreZP.

1. Datum nastanka zamude, če je plačilni rok dogovorjen

Če je plačilni rok dogovorjen, je »datum nastanka zamude« datum prvega dne po preteku dogovorjenega plačilnega roka. Upoštevati je potrebno tudi začetek teka rokov:

1. PLAČILNI ROKI MED GOSPODARSKIMI SUBJEKTI (5. člen ZPreZP)
Plačilni rok med gospodarskimi subjekti ne sme biti daljši od 60 dni. Izjemoma je dogovorjeni rok za plačilo lahko daljši od 60 a ne daljši od 120 dni, če je dolžina roka dogovorjena v pisni obliki in če tak rok ne prestavlja očitno nepravičnega pogodbenega dogovora.

POJASNILO:

Določbe 5. oziroma 6. člena ZPreZP predstavljajo le zunanji okvir (skrajni rok), znotraj katerega morajo biti izvedena vsa plačila. Upnik in dolžnik se dogovorita za rok plačila znotraj tega okvirja.
Primer: če je določen rok plačila v 15 dneh od izdaje računa in tak rok ni daljši od plačilnih rokov iz 5., 6. in 7. člena ZPreZP, bo dolžnik prišel v zamudo s potekom 15-dnevnega roka.

Če drug zakon ne določa drugače, začne plačilni rok teči z dnem:

dogovorjenim za prejem blaga ali opravo storitve, če je dan prejema blaga ali oprave storitve dogovorjen in je blago prejeto ali storitev opravljena pred dogovorjenim dnem ali na dogovorjeni dan,
prejema blaga ali oprave storitve, kadar je dan prejema blaga ali oprave storitve dogovorjen, vendar je blago prejeto ali storitev opravljena z zamudo, ali kadar dan prejema blaga ali oprave storitve ni dogovorjen.

2. PLAČILNI ROKI, KADAR JE DOLŽNIK JAVNI ORGAN (6. člen ZPreZP)
Če je dolžnik javni organ, plačilni rok ne sme biti daljši od 30 dni.

Če drug zakon ne določa drugače, začne plačilni rok teči z dnem:

dogovorjenim za prejem blaga ali opravo storitve, če je dan prejema blaga ali oprave storitve dogovorjen in je blago prejeto ali storitev opravljena pred dogovorjenim dnem ali na dogovorjeni dan,
prejema blaga ali oprave storitve, kadar je dan prejema blaga ali oprave storitve dogovorjen, vendar je blago prejeto ali storitev opravljena z zamudo, ali kadar dan prejema blaga ali oprave storitve ni dogovorjen.

2. Datum nastanka zamude, če plačilni rok ni bil dogovorjen

Če plačilni rok ni bil dogovorjen (7. člen ZPreZP), je »datum nastanka zamude« datum prvega dne po preteku:

30 dni od dneva, ko je dolžnik prejel račun,
30 dni od dneva prejema blaga ali opravljene storitve, če je dan prejema računa sporen,
30 dni od dneva prejema blaga ali oprave storitve, če je dolžnik prejel račun, preden je prejel blago ali je bila opravljena storitev,
30 dni od dneva pregleda blaga ali storitve (razen če je pisno dogovorjen daljši rok pregleda blaga), če je dogovorjen ali zakonsko predpisan pregled blaga ali storitve ter je dolžnik prejel račun pred dnevom pregleda.

3. Datum nastanka zamude pri prijavi menične obveznosti

Pri prijavi menične obveznosti je »datum nastanka zamude« datum prvega dne po dospelosti menične obveznosti.

RAČUNANJE ČASA (62. člen Obligacijskega zakonika)

(1) Rok, določen v dnevih, začne teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva.
(2) Rok, določen v tednih, mesecih ali letih, se konča tistega dne, ki se po imenu in številki ujema z dnevom nastanka dogodka, od katerega začne teči; če takšnega dneva v zadnjem mesecu ni, pa se konča zadnji dan tega meseca.
(3) Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik.
(4) Začetek meseca označuje prvi dan v mesecu, sredina – petnajsti, konec pa zadnji dan v mesecu, če ne izhaja kaj drugega iz namena strank, iz narave pogodbenega razmerja ali iz običajev.